Priznanje tuje sodne odločbe v Bosni in Hercegovini

Pogosta vprašanja iz odvetniške prakse

Odgovori odvetnika Azurja Prnjavorca iz dolgoletnih izkušenj pri zastopanju strank v postopkih priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb pred sodišči Bosne in Hercegovine.

1. Kako dolgo traja postopek priznanja tuje sodne odločbe v Bosni in Hercegovini?

Odkrito povedano, to je prvo vprašanje, ki mi ga stranke iz tujine zastavijo ob prvem stiku. Realen odgovor je odvisen od sodišča in od tega, ali je postopek sporen. Kadar nasprotna stranka priznanju ne nasprotuje (na primer pri razvezi zakonske zveze, kjer oba zakonca želita, da se tuja sodba prizna v BiH), postopek običajno traja samo 1 do 2 meseca. Kadar je priznanje sporno, zlasti pri sodbah o preživnini ali premoženjskih zadevah, se postopek lahko podaljša tudi čez eno leto, še posebej če nasprotna stranka izčrpa vsa razpoložljiva pravna sredstva. V moji praksi je najdaljši postopek priznanja trajal skoraj dve leti, ker je nasprotna stranka izkoristila prav vse razpoložljive ugovore in pritožbe.

2. Ali potrebujem odvetnika v BiH za priznanje slovenske ali avstrijske sodne odločbe?

Pravno gledano ni obvezno, v praksi pa je pooblastitev odvetnika močno priporočljiva. Čeprav lahko stranke teoretično predlog vložijo tudi same, ima postopek številne formalne zahteve in procesne pasti, ki so na prvi pogled videti banalne, v resnici pa vodijo v zavrženje predloga ali dolgotrajne dopolnitve: žig apostille, sodni prevod pooblaščenega sodnega tolmača, vpisanega v register v BiH, dokaz o pravnomočnosti sodbe v državi izvora, dokaz o pravilni vročitvi nasprotni stranki v tujem postopku ter pravilno oblikovanje predloga za priznanje v skladu z določbami Zakona o reševanju kolizije zakonov s predpisi drugih držav. Poleg tega lahko odvetnik med postopkom pravočasno odgovori na morebitne ugovore nasprotne stranke in procesno vodi zadevo, česar stranka, ki ni pravnik, sama težko zmore. Naše stranke iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske in Italije skoraj vedno pooblastijo odvetnika v BiH, ker je to zanje hitreje, varneje in ceneje kot potovanje v Bosno in Hercegovino zaradi osebnih poizvedb pri sodišču. Po naših izkušnjah se stranke, ki so postopek poskusile začeti same, redno obrnejo na nas po prvem zavrženju predloga, tako da moramo začeti znova s popolnoma pregledano dokumentacijo.

3. Katere dokumente moram pripraviti za priznanje tuje sodne odločbe v BiH?

Standardna dokumentacija obsega: izvirno tujo sodno odločbo s potrdilom o pravnomočnosti (v nemškem govornem območju znano kot Rechtskraftvermerk), žig apostille ali nadoveritev, odvisno od tega, ali je država izvora podpisnica Haaške konvencije iz leta 1961 o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, sodni prevod v enega od uradnih jezikov BiH (bosanski, hrvaški ali srbski), ki ga izdela sodni tolmač, vpisan v register Federalnega ministrstva za pravosodje ali Ministrstva za pravosodje Republike Srbske, ter notarsko overjeno pooblastilo za odvetnika (ali overjeno v tujini z žigom apostille). Če se poleg priznanja zahteva tudi izvršitev, drugi odstavek 96. člena ZRSZ zahteva še posebno potrdilo o izvršljivosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, kar je ločen dokument od potrdila o pravnomočnosti in se pogosto spregleda. Pri sodbah o razvezi zakonske zveze se običajno zahteva tudi izpisek iz poročne matične knjige. Strankam v naši pisarni vnaprej pošljemo kontrolni seznam, da ne prihaja do naknadnih dopolnitev in zavlačevanja postopka.

4. Kaj se zgodi, če nasprotna stranka nasprotuje priznanju tuje sodbe v BiH?

Nasprotovanje je manj pogosto, kot ljudje mislijo, kadar pa do njega pride, so najpogostejši razlogi, ki jih navaja nasprotna stranka: obstoj izključne pristojnosti sodišča v BiH za to zadevo (89. člen ZRSZ, tipično pri nepremičninah, ki so v BiH), kršitev javnega reda Bosne in Hercegovine, nepravilna vročitev v tujem postopku in neobstoj vzajemnosti. Pomembno je vedeti, da ZRSZ ne pozna splošne kontrole pristojnosti tujega sodišča, zato samo dejstvo, da je sodilo sodišče države, s katero stranki nimata tesne zveze, ni razlog za zavrnitev. Pri odločbah, izdanih v zakonskem sporu, niti izključna pristojnost sodišča v BiH ni ovira, če priznanje zahteva toženec, ali tožnik ob nenasprotovanju toženca (drugi odstavek 89. člena ZRSZ). Prav tako sodišče ugovor, da oseba ni mogla sodelovati v tujem postopku, po 88. členu ZRSZ presoja samo na ugovor te osebe, ne po uradni dolžnosti. Po mojih izkušnjah je najmočnejša obramba nasprotne stranke trditev o kršitvi pravice do poštenega zaslišanja v tujem postopku. Sodišča v BiH ta ugovor presojajo zelo skrbno, ker zadeva samo bistvo spoštovanja procesnih pravic. Naša pisarna zastopa stranke v obe smeri: pri vložitvi predloga za priznanje in pri nasprotovanju priznanju, kadar zastopamo dolžnika.

5. Koliko stane priznanje tuje sodne odločbe v Bosni in Hercegovini?

Stroški se delijo na tri kategorije: (1) sodna taksa, določena s predpisom o sodnih taksah, ki velja za sodišče, ki vodi postopek: v Federaciji BiH so to kantonalni zakoni o sodnih taksah, v Republiki Srbski pa entitetski Zakon o sodnih taksah (taksa je odvisna od vrednosti spora oziroma je lahko fiksna pri nepremoženjskih zadevah, kot je razveza zakonske zveze), (2) odvetniška tarifa, ki se obračuna po Odvetniški tarifi FBiH oziroma Odvetniški tarifi RS, odvisno od entitete, v kateri sodišče vodi postopek, in je stopnjevana glede na vrednost spora ter število in vrsto procesnih dejanj, ki jih odvetnik opravi v zadevi, in (3) stroški prevodov in overitev (pooblaščeni sodni tolmač, žig apostille, notarska overitev pooblastila). Skupnih stroškov ni mogoče pavšalno določiti vnaprej, ker so odvisni od konkretne zadeve: ali se zahteva samo priznanje ali tudi izvršitev, ali nasprotna stranka nasprotuje, koliko procesnih dejanj obsega postopek, kakšna je vrednost spora pri premoženjskih zadevah in koliko prevodov ter overitev zahteva dokumentacija. Ob prvem stiku s stranko vedno podamo okvirno oceno po veljavni odvetniški tarifi in predvidenih procesnih dejanjih, da med postopkom ni neprijetnih presenečenj.

6. Katero sodišče je pristojno za priznanje tuje sodne odločbe v BiH?

To je vprašanje, na katerem propade največ predlogov, še preden se sploh začnejo presojati dokazi. V Federaciji BiH je stvarno pristojno kantonalno sodišče po 28. členu Zakona o sodiščih v Federaciji BiH, ki izrecno določa, da kantonalno sodišče odloča o priznanju odločb tujih sodišč, tujih gospodarskih sodišč in tujih arbitraž. V Republiki Srbski ima enako pristojnost okrožno sodišče po točki d) tretjega odstavka 31. člena Zakona o sodiščih Republike Srbske, in to vključno s sodbami tujih gospodarskih sodišč. V Distriktu Brčko posebnega predpisa o tem ni, zato se predlog vloži pri Osnovnem sodišču Distrikta Brčko BiH, sodišču splošne pristojnosti, ki na prvi stopnji sodi v vseh nepravdnih zadevah, o pritožbi pa odloča Apelacijsko sodišče Distrikta Brčko BiH. Občinska in osnovna sodišča niso pristojna za sam postopek priznanja, temveč za izvršitev, ki mu sledi, in prav zato mnogi tujci in stranke, ki postopek začnejo sami, predlog vložijo pri napačnem sodišču. Krajevno je po prvem odstavku 101. člena ZRSZ pristojno sodišče, na območju katerega je treba opraviti postopek priznanja oziroma izvršitve, kar je odvisno od tega, kje živi nasprotna stranka, kje je premoženje ali kje se vodi matična knjiga, v katero se opravi vpis.

7. Ali se lahko tuja sodba prizna znotraj izvršilnega ali zapuščinskega postopka, brez posebnega sklepa?

Lahko, vendar s pomembno omejitvijo. Peti odstavek 101. člena ZRSZ določa, da lahko vsako sodišče, če o priznanju ni bil izdan poseben sklep, o priznanju odloča v postopku kot o predhodnem vprašanju, vendar samo z učinkom za ta postopek. To pomeni, da lahko občinsko sodišče, ki vodi izvršbo ali zapuščinsko obravnavo (na primer Občinsko sodišče v Sarajevu ali Občinsko sodišče v Tuzli), samo presodi, ali so pogoji priznanja izpolnjeni, in nadaljuje svoj postopek. Tako priznanje pa ne velja zunaj te zadeve. Če stranka potrebuje vpis v matične knjige, zemljiško knjigo ali register poslovnih subjektov, je potreben poseben sklep kantonalnega oziroma okrožnega sodišča. V praksi zato skoraj vedno priporočamo poseben postopek priznanja, ker stranka s tem pridobi listino, ki učinkuje proti vsem in je ni treba dokazovati znova v vsakem poznejšem postopku.

8. Ali se tuja sodba o razvezi zakonske zveze vedno preizkusi po vseh zakonskih pogojih?

Ne vedno, in to je določba, ki strankam iz tujine prihrani čas in denar. 94. člen ZRSZ določa, da se odločbe tujih sodišč, ki se nanašajo na osebno stanje državljana države, katere odločba je, priznajo brez preizkusa po 89., 91. in 92. členu, torej brez presoje izključne pristojnosti, javnega reda in vzajemnosti. Praktično: če je slovensko sodišče razvezalo zakonsko zvezo slovenskih državljanov ali avstrijsko sodišče zakonsko zvezo avstrijskih državljanov, je postopek bistveno enostavnejši. Takoj ko je eden od zakoncev državljan BiH, sodišče odločbo preizkusi po 87. do 92. členu, vendar tudi tu neobstoj vzajemnosti ni ovira, ker priznanje zahteva domači državljan.

9. Kaj, če ne vem, kje nasprotna stranka danes živi?

To je zelo pogost primer pri priznanju tujih sodb o razvezi zakonske zveze, kjer nekdanja zakonca leta nista imela stikov. Postopek se ne ustavi. Če je prebivališče nasprotne stranke neznano in ta nima pooblaščenca, sodišče uporabi določbe zakona o pravdnem postopku o postavitvi začasnega zastopnika, ki bo v postopku zastopal odsotno stranko. Stroške postavitve začasnega zastopnika praviloma vnaprej založi predlagatelj priznanja. Pomembno je, da se to pravilno predlaga in obrazloži že v samem predlogu, sicer sodišče zahteva dopolnitve in se postopek po nepotrebnem zavleče za nekaj mesecev.

10. Ali se lahko prizna odločba, ki je ni izdalo sodišče, na primer notarska razveza ali odločba upravnega organa?

Lahko. 86. člen ZRSZ pod tujo sodno odločbo razume tudi sodno poravnavo, sklenjeno pred tujim sodiščem, in odločbo drugega organa, ki je v državi, v kateri je bila izdana, izenačena s sodno odločbo oziroma sodno poravnavo, če ureja razmerja iz 1. člena tega zakona. V nekaterih državah se razveza opravi pred notarjem, ponekod pa tudi pred občinskim organom, zato se take odločbe v BiH priznajo pod enakimi pogoji kot sodne odločbe. Ključno je, da se predlogu priloži dokaz, da je po pravu države izvora ta odločba izenačena s sodno. Primer iz prakse je na voljo v prikazu priznanja tuje notarske odločbe v Bosni in Hercegovini.